Leta 1767 je Marija Terezija izdala ukaz o sajenju krompirja. Nizka cena in zmanjšanje lakote po Evropi sta verjetno dva glavna razloga, da je to gomoljasto živilo dobivalo vse večjo veljavo. Kmetje naj bi se sajenju te poljščine sprva sicer upirali, pozneje pa so jo sprejeli in posvojili za vsakoletno pridelavo. Načini, kako prepričati ljudi, so bili marsikje prav zabavni. Pruski kralj Friderik Veliki naj bi v času strahotne lakote leta 1774 podaril vaščanom Kolberga ogromen tovor krompirja. Ti niso hoteli imeti nič z njim, vse dokler pošiljki ni dodal še oboroženega vojaka, ki jim je v živo pokazal, da človek preživi, če uživa krompir. Nič drugače ni bilo pri nas.
Vlado Valenčič je v knjigi 'Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev' zapisal, da so ga na Štajerskem poznali že sredi 18. stoletja, a ga niso upali jesti, vse dokler ni leta 1759 nizozemski industrijalec Thys postavil predilnico v Celovcu. S seboj je pripeljal nizozemske delavce, ki so že na veliko sadili in jedli krompir in v to prepričali tudi domačine.
Jedilno kakovost krompirja določajo posamezne lastnosti sort – njihovega mesa, kot so razkuhavanje, čvrstost, moknatost, vlažnost, sestava –struktura in zrnatost ali finost mesa. Po teh lastnostih, ki jih imajo olupljeni in kuhani gomolji, lahko sorte razvrstimo v štiri uporabne tipe kuhanja: A, B, C in D.
Posamezne sorte lahko razvrstimo tudi v vmesne tipe, kot sta AB ali BC. Osnovna podlaga za razvrstitev krompirjev v kakovostne tipe je vsebnost škroba ali z drugo besedo vsebnost suhe snovi: škrobnatost krompirja raste od tipa A (najnižja) do tipa D (najvišja). V Sloveniji pridelujemo največ sort tipov A in B ter njune mešanice, saj jih lahko uporabimo na največ načinov.
Nasvet za pripravo
Za pripravo pirejev, kroketov, svaljkov, cmokov in krompirjevih test uporabljamo krompir TIP C. V TIP C spadajo še posebne sorte za predelavo v pomfrit ali čips, ki niso primerne za kuhanje, saj v vreli vodi razpadejo. TIP C velja za precej moknat krompir z veliko škroba, ki se srednje ali precej razkuha, meso je suho, rahle strukture in dokaj grobozrnate teksture.